ščit

See also: scit

Serbo-Croatian

Alternative forms

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *ščitъ (“shield”).

Pronunciation
  • IPA(key): /ʃt͡ʃit/

Noun

ščit m (Cyrillic spelling шчит)

  1. (Croatia, dialectal, nonstandard) shield

Declension
Declension of ščit
singular plural
nominative ščit ščiti
genitive ščita ščitah
dative ščitu ščitima
accusative ščit ščite
vocative ščite ščìti
locative ščitu ščitima
instrumental ščitom ščitimi

Slovene

Etymology

From Proto-Slavic *ščitъ (“shield”), from Proto-Balto-Slavic *skeitum, *skoitum, from Proto-Indo-European *skey-to-m, from *skey- (“to cut, separate”).

Pronunciation
  • IPA(key): /ʃt͡ʃíːt/

Noun

ščȋt m inan

  1. shield (armor)

Inflection
The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.
Masculine inan., hard o-stem
nom. sing. ščít
gen. sing. ščíta
singular dual plural
nominative
(imenovȃlnik)		 ščít ščíta ščíti
genitive
(rodȋlnik)		 ščíta ščítov ščítov
dative
(dajȃlnik)		 ščítu ščítoma ščítom
accusative
(tožȋlnik)		 ščít ščíta ščíte
locative
(mẹ̑stnik)		 ščítu ščítih ščítih
instrumental
(orọ̑dnik)		 ščítom ščítoma ščíti

Further reading
  • “ščit”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran
This article is issued from Wiktionary. The text is licensed under Creative Commons - Attribution - Sharealike. Additional terms may apply for the media files.